Pisarniško delo pogosto pomeni dolgotrajno sedenje. Obremenitev hrbtenice je med sedenjem velika. Zato vsi strokovnjaki, ki proučujejo posledice dolgotrajnega sedečega položaja človeka, priporočajo veliko gibanja (kratki odmori z gibanjem). Če pa temu dodamo še sedeč položaj na stolu, ki omogoča gibanje med sedenjem, pa smo že veliko naredili za naše telo.
Začnimo z dobro ergonomsko oblikovanim stolom, ki je zasnovan in izdelan tako, da se dobro prilega našemu telesu, daje primerno oporo hrbtenici ter omogoča gibanje med sedenjem.
Med sedenjem je dobro upoštevati naslednje nasvete :
Preventivni ukrepi
Pri opravljanju sedečega dela lahko s pravilno držo telesa, rednimi odmori in vajami preprečimo nastanek mnogih bolezenskih težav (ukrivljenost hrbtenice, kronične bolečine v križu in podobno). Slika prikazuje priporočljivo držo pri delu z računalnikom. Ta je:
Sedeči položaj je pomemben zaradi zmanjševanja tako napetosti v nogah in celotne potrošnje energije. Ker je udobje popolnoma individualna reakcija, so stroga načela dobrega sedenja nekoliko težko določljiva (Niebel in Freivalds, 2003, str. 188-189). Ergonomsko oblikovan stol s svojimi deli omogoča zmanjšanje negativnih učinkov, ki ga telesu povzroča dolgotrajno statično sedenje. S svojo obliko in konstrukcijo pisarniški stol omogoča udobno sedenje med delom, nudi potrebno podporo delom telesa, ki so najbolj izpostavljeni negativnim učinkom pri dolgotrajnem sedenju. Ergonomski delovni stoli ne silijo uporabnika do togih in okorelih položajev, temveč mu omogočajo dinamično sedenje in odlično uravnoteženost telesa. Nasloni za roke (ročna opirala) podpirajo roke med delovnim procesom, prevzemajo del obremenitev na telo in razbremenijo druge dele telesa med delom. Dodatna možnost regulacije po višini, globini in rotaciji omogoča še večjo prilagoditev vsakemu uporabniku in delu ter preprečuje sključeno držo in omogoča pravilen položaj za delovno mizo.
Sedečim delovnim okoljem bi morali priskrbeti nastavljive stole in nastavljive počivalnike za noge. Tudi delovna miza bi morala biti nastavljiva po višini (Niebel in Freivalds, 2003, str. 188). Spreminjanje položaja in aktivno gibanje za delovno mizo, pozitivno vplivata na naše počutje in povečujeta delovno sposobnost. Sedenje mora postati dinamično.
Sedenje pred računalnikom je ergonomično, kadar lahko ob vzravnani drži in pravokotnem upogibu kolen stopala plosko položimo na tla, hkrati pa imamo komolce upognjenih rok v višini tipkovnice.
Sedeči življenjski slog, ki ga marsikomu vsiljuje sodobno pisarniško delo, lahko škoduje hrbtenici. Zato mora biti pisarniško pohištvo izdelano in postavljeno tako, da med delom ohranjamo pravilno telesno držo. Večina izdelovalcev sodobnega pohištva upošteva ergonomske zahteve oblikovanja, vendar si ga vsi delodajalci ne morejo privoščiti. V vsakem primeru morate sedeti tako, da čim manj obremenjujete hrbtenico (Sutcliffe, 2001, str. 74). Pri nespremenljivi višini mize (za odrasle je priporočljiva med 72 in 85 cm glede na telesno velikost) ponavadi ni mogoče izpolniti obeh omenjenih zahtev, kadar pred računalnikom sedijo otroci. Ti imajo noge na tleh, a komolce prenizko; ali pa imajo roke v pravilnem položaju, nog pa ne. V tem primeru je treba “manjkajoče” centimetre do tal zapolniti z oporo za noge. Ko izbiramo stol, moramo paziti, da nudi naslonjalo oporo srednjemu in spodnjemu delu hrbtenice.
Ergonomsko pravilno oblikovan stol se prilagaja telesu in njegovim gibom tako, da je medenica pravilno podprta, drža hrbtenice pa sproščena in naravna. Oblazinjen del (sedež in hrbtni naslon) je iz naravnih materialov, ki omogočajo kroženje zraka in odvajanje toplote. Priporoča se tudi uporaba mehanizma za dviganje, spuščanje in nagibanje sedeža in hrbtnega naslona.
Viri:
* The Bellingham Business Journal (2008)
* Bojan ROŽANEC ( diplomska naloga : Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta )
* NOBIS Maribor